S ponosom praznujemo

Letos mineva 75 let od začetka delovanja skavtske organizacije v Kamniku, hkrati pa tudi 10 let, kar se je ponovno formirala skavtska skupina. Torej imamo dvojni jubilej, ki smo ga kamniški skavti kronali s priložnostno razstavo v Galeriji Veronika v Kamniku.

Skavtstvo je v Kamniku zaživelo v začetku marca 1926. Skavtsko skupino so tedaj ustanovili študenti ter si nadeli ime Gamsov steg kamniških skavtov in planink. Gamsov steg sta sprva sestavljali dve četi – kamniška in domžalska; slednja se je do leta 1928 organizacijsko in materialno tako okrepila, da se je odcepila in v Domžalah je nastal nov skavtski steg. Lepe dneve so izkoristili za izhode v okolici Kamnika. Enkrat tedensko so se srečevali na srečanjih, kjer so spoznavali lepote skavtskega življenja in si pridobivali teoretično znanje, ki so ga nato dokazovali na izhodih in taborih. Prirejali so čajanke, plese, imeli svoje glasilo, se udeleževali lokalnih in državnih taborov ter aktivno sodelovali v javnem življenju. Še živeči skavti se prav dobro spominjajo vsejugoslovanskega tabora skavtov in planink v okolici Beograda, na katerega je odšla tudi kamniška delegacija. Med tedanjimi člani skavtskih skupin so se spletla prijateljstva, ki se ohranjajo še danes; mnoga so kasneje prerasla tudi v zakonske zveze.

Delovanje skavtske organizacije v Kamniku je bilo prekinjeno z nemško okupacijo. Tedaj je bila uničena večina gradiva in dokumentacije, skavtska oprema pa je ilegalno romala v gozdove k partizanom. Tja so odšli tudi mnogi skavti in planinke. Prav presenetljiva je usoda skavtskega prapora kamniškega stega. Prapor in zastavo so kamniški skavti odnesli profesorju Milanu Flerinu v Domžale, stegovodju domžalskih skavtov. Ta je prapor zašil v platno in skril med lesene nosilce na podstrešju hiše, kjer je stanoval. V mnogih pregledih hiše okupatorji niso našli prapora; najden je bil šele pred leti, ko so ponovno prekrivali streho.

Oblast in ideologija, ki sta nastopila po vojni, skavtski organizaciji nista dopuščali obnovitve.

Dominik - Veliki orel in Rok - Vztrajni bizon sta v kamniško župnijo ponesla luč miru iz Betlehema.


Kuhinja po skavtsko na poletnem taboru.

Tedanji skavti so se ravnali po reku "Skavt je iznajdljiv!" in se še vedno, sicer neformalno, srečevali na točno določenih mestih in obujali spomine na skavtske dni. Stiki niso bili prekinjeni in skavtska organizacija je živela dalje, tako da lahko danes s ponosom in brez predsodkov govorimo o 75-letnici skavtske organizacije v Kamniku.

V osemdesetih letih 20. stoletja je jekleni oklep tedanje oblasti nekoliko popustil in lahko so se ponovno formirale skavtske skupine, sicer neformalno, a vendar. Najprej v Ljubljani, sčasoma pa tudi drugod. V Kamniku so tako skavti nove generacije pričeli s svojim delovanjem v mesecu februarju 1991. Iz skupine 15 roverjev in popotnic, kakor so se imenovali prvi skavti, je v nekaj letih nastal skavtski stega, ki je na vrhuncu svojega delovanja štel tudi 100 članov. Danes je aktivnih članov okoli 60, v stegu pa delujejo vse tri skavtske veje. Volčiči in volkuljice so najmlajši skavti, stari od 7 do 11 let, ki živijo po načeli džungelske postave in knjigi o Mavglijevih dogodivščinah. Malo starejši, od 11 do 16 let, so izvidniki in vodnice, ki preko igre in tekmovanja razvijajo telesne sposobnosti, se urijo v ročnih spretnostih in se učijo preživetja v naravi. Tretjo vejo pa sestavljajo popotniki in popotnice, ki so stari od 16 do 21 let in predstavljajo bodoče skavtske voditelje in voditeljice.

In naj se na koncu vrnem k sami razstavi. Razdeljena je v pet tematskih sklopov. V prvem se obiskovalec seznani s predvojnim skavtstvo na Kamniškem, čemur sledi predstavitev vseh skavtskih vej ter predstavitev pričetka delovanja novodobnega skavtstva. Tretji del in četrti del predstavljata skavtsko leto in aktivnosti, ki se zvrstijo tekom njega, od izhodov, Miklavževanja in Luči miru do zaključka skavtskega leta s poletnim taborom. Zadnji del pa je namenjen skavtskim posebnosti, med katere prav gotovo spada skavtski krst, ko skavt novinec dobi skavtsko ime.

Razstava bo na ogled v Galeriji Veronika v Kamniku od 19. maja do 10 junija 2001, vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, v nedeljo samo dopoldne. Za najavljene skupine je mogoč ogled razstave pod strokovnim vodstvom.


BENJAMIN BEZEK


Objavljeno v: Družina, letnik 50, št. 22, 27. maj 2001, str. 17.

Nazaj na seznam člankov