REVOLUCIJA Škof Slomšek je sam visoko cenil svobodo in podpiral udeležbo ljudi pri odločanju in pri urejanju javnih zadev. Hkrati pa je zavračal nasilje kot način uveljavljanja teh naravnih pravic. Na to je opozoril tudi vernike v pastirskem pismu, ki so ga po župnijah lavantinske škofije brali na Veliko noč in Velikonočni ponedeljek 1848. V nekaterih župnijah, ki so bile bolj revolucionarno in prevratniško usmerjene, so branje s prižnice prekinili. Slomšek je vesti iz neposlušnih župnij sprejel z žalostjo, ni jih pa dramatiziral. Priče se spominjajo, da je takrat dejal: “Jaz sem moral povedati in rešiti svojo dušo!” Ravnal je po svoji vesti, ni pa svojih nasvetov vsiljeval “za vsako ceno”. Vernikom je dal čas, da so o vsem premislili in morda tudi sami izkusili, da nasilje ni način, ki prinaša srečo in zadovoljstvo. V svojem življenju ni žel samo uspehe in odobravanje. Tudi bolj temne strani je vzel kot sestavni del življenja in bil prepričan, da imajo v luči vere svoj smisel in pomen.

Tekst: Danijel Bezek || Fotografije: arhiv avtorja || Računalniško oblikovanje: Benjamin Bezek => Stran izdelana 17. oktobra 2001 <=|| => Zadnjič spremenjena 1. marec 2002 <=

Predstavitev

||

Fotoalbum

||

Matematika

||

Aktualne teme

||

Bibliografija

||

Povezave

||

A. M. Slomšek

||

F. Balantič