Murkovo priznanje podelili že petnajstič

Vir: Dnevnik, št. 300, 7. november 2001, str. 25

Včeraj je bila na Bledu slovesnost ob podelitvi Murkove nagrade in priznanja za dosežke v etnologiji, ki jih Slovensko etnološko društvo podeljuje letos že petnajstič. Slavnostni nagovor na prireditvi, ki je že tzradicionalno okoli martinovega, je pripadel lanskoletni nagrajenki dr. Mariji Stanonik. Komisija pod vodstvom prof. dr. Janeza Bogataja (na sliki z nagrajenko) je Murkovo nagrado za leto 2001 podelil doc. dr. Ingrid Slavec Gradišnik z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU za njene dosežke v pedagoškem in strokovnem delu, predvsem pa za poglobljeno delo na temeljnem besedilu slovenske etnološke vede Etnologija na Slovenskem, ki je izšlo lani. "Izredna knjiga tako po obsegu kot po vsebini," so zapisali v obrazložitvi nagrade, "podlaga zanjo je nenavadno obsežna dokumentacija z blizu 2000 bibliografskimi enotami domačih avtorjev in več kot 300 enotami primerjalne literature tujih etnologov in antropologov ter slovenskih in tujih neetnologov.

Avtorica sledi razvoju slovenske etnološke misli od konca 19. stoletja do današnjih dni, pri čemer so primerjalno upoštevana sorodna gibanja na tujem. Vedo, ki prav v najsodobnejših tokovih v Evropi in svetu spet pridobiva na svojem pomenu, avtorica pojmuje v vsej njeni širini, kakor se je izoblikovala skozi posamezna obdobja. Prav z vidika slovenskih razmer kaže še posebej podčrtati stališče, da je treba primarno upoštevati konkretni narodni kontekst, ko urejamo ali načrtujemo nadaljnji razvoj etnološke vede," so poudarili njeni kolegi.

Murkovo priznanje za leto 2001 je prejela etnologinja Martina Repinc z Opčin nad Trstom za petnajstletno strokovno delovanje med Slovenci na Tržaškem. Diplomirana etnologinja svoje strokovno delo opravlja ob redni zaposlitvi na RAI v Trstu, saj namenja italijanska država kulturnim in raziskovalnim ustanovam slovenske narodne manjšine le skromna sredstva, ki onemogočajo zaposlitev prejemnice priznanja na rednem delovnem mestu etnologinje." Kot avtorica raziskav in besedil je sodelovala pri etnoloških razstavah, kot so Človek in trta, Človek in les, Poroke na starih fotografijah, Ta trava je šacana, Mlekarice iz tržaške okolice, Trideset let kraške hiše v Repnu, Fotograf Mario Magajna in njegovi ljudje ter Ženitovanjske skrinje od Rezije do Istre, kar je le del njenega strokovnega prizadevanja. Bila je tudi odlična mentorica na raziskovalnih delavnicah na terenu, objavila je vrsto strokovnih prispevkov in imela nekaj javnih predavanj," piše med drugim v obrazložitvi priznanja.

tekst: ibr, foto: Tomaž Skale