Člani kamniškega stega skavtinj in skavtov so se letos odločili prisotnim na otroški božični maši v frančiškanski cerkvi popestriti sveti večer z živimi jaslicami. Dogajanje je bilo postavljeno na vrt frančiškanskega samostana, pot po njem pa osvetljena z gorečimi svečami in baklami. Ob poti so obiskovalci lahko pri delu opazovali "betlehemske" perice, pastirje, ki so veselo pekli hrenovke ter gozdarje, ki so oblečeni v kožuhe opravljali gozdarska dela. Zadnja postaja pa je bila "štal'ca", v katerem sta Marija in Jožef našla zatočišče in kjer je bil rojen Jezus. Ne glede na to, da je bila postavitev živih jaslic organizirana prvič in je imela nekaj začetniških pomanjkljivosti, pa je prav gotovo dobra podlaga za nadaljnje delo na tem področju, Kamničani pa smo takih in podobnih inovacij lahko samo veseli.
Tradicionalno pa je prinašanje votivnih figuric živali na štefanovo (26. decembra) v Nevljah pri Kamniku. Kdaj točno se je v prafari Nevlje začela šega, da se na štefanovo v cerkev prinašajo votivne figurice, ne ve nihče, domačini pa ocenjujejo, da približno pred 150 leti. Tudi letos so pred obema jutranjima svetima mašama gospodarji po navadi na vhodu v cerkev odkupili lesene figurice tistih živali, ki jih imajo v lasti, ter jih odnesli v cerkev in svetega Štefana prosili za njihovo zdravje. Mnogi so k blagoslovu prinesli tudi sol, s katero so tega dne nahranili živino, in si natočili blagoslovljene vode. Farani imajo pri ohranjanju šege prinašanja figuric močno podporo svojega župnika Vinka Podbevška, ki je v letošnjem letu dal tudi obnoviti nekaj figuric. Prvič pa so letos pred cerkvijo pripravili tudi blagoslov konj. Osem članov Konjerejskega društva Črna je skozi naselje s slovensko in kamniško občinsko zastavo prijahalo pred cerkev sv. Jurija, kjer jih je pričakala množica sto vaščanov, ki jih tako mraz kot dež nista zadržala doma.
Več kot deset let pa se v prvem tednu po prehodu v novo leto na Kamniškem organizira tudi Trikraljevska akcija. Trojke osnovnošolcev okoli 6. januarja obiščejo gospodinjstva ter jim s pesmijo v novem letu voščijo srečo, zdravje in uspehov. Letos so "sveti trije kralji" v organizaciji Odbora za oživljanje starih običajev obiskali prebivalce Godiča, Brezij, Vodic, Stranj, Tunjic, Nevelj, Mekinj, Soteske, Vrhpolja, Podgorja in dela Kamnika. Podobno akcijo že vrsto let organizira tudi župnik na Selih. Darovi, ki jih trojke prejmejo od domačinov, so namenjeni Slovenski Karitas in za misijone. Odziv prebivalcev na akcijo je zelo dober, zato se akcija vsako leto tudi širi na nova območja. Ljudje pa predvsem poudarjajo, da so nad koledovanjem navdušeni predvsem zato, ker je naša – slovenska, za razliko od mnogih, ki smo jih Slovenci po osamosvojitvi prevzeli iz Zahoda.
Na območju kamniške občine živi tudi veliko pravoslavnih vernikov, ki svoj božič praznujejo po julijanskem koledarju, torej 6. in 7. januarja in se mi zdi prav, da jih na tem mestu tudi omenim. Tudi njihove šege in navade na badnik (sveti večer) so zelo zanimive, vendar je dogajanje tega večera zaprto v krogu družine, tako da poleg nekaj pokov pirotehničnih sredstev prazničnega vzdušja na kamniških ulicah skoraj ni čutiti. K temu pripomore tudi dejstvo, da se večina na praznovanje odpravi k pravoslavni cerkvi v Ljubljano, kjer pa resnično lahko doživite vzdušje njihovega praznovanja.
Pastirji so se veselo greli ob ognju in pokleknili pred novorojenega Kristusa. Sveti trije kralji so tudi letos Godičanom voščili uspešno leto. Neveljski župnik Vinko Podbevšek je blagoslovil konje in kruh, s katerim so jih tudi nahranili. Figurice živali, ki so stare tudi preko 150 let, predstavljajo živino v lasti neveljskih faranov.
