Adventni čas v krščanstvu dviga hrepenenje po Gospodovem prihodu, pri Judih pa ima še dejanski spomin na dogodek v Stari zavezi. Obuja namreč spomin na očiščenje in vnovično posvetitev drugega templja v času Juda Makabejca 165 pr. Kr., potem ko ga je oskrunil sirski vladar Antioh IV. Epifanes. Ta praznik, ki se v Janezovem evangeliju imenuje praznik tempeljskega posvečenja, se slavi danes kot hanukka. "Takrat so v Jeruzalemu obhajali praznik tempeljskega posvečenja." Judovska skupnost v Sloveniji je natančno določila datum praznovanja, in sicer od 10. do 17. decembra.

Prva knjiga Makabejcev 4, 52-59 dogodek tako opisuje: "Na petindvajseti dan devetega meseca (ta mesec se imenuje kislév) leta 148 so zarana vstali in v skladu s postavo žrtvovali na novem žgalnem oltarju, ki so ga postavili. Oltar je bil na novo posvečen prav v istem letnem času in na isti dan, kot so ga pogani oskrunili, in sicer s pesmimi, plunkami, harfami in cimbalami. Vse ljudstvo je padlo na obraz in častilo in hvalilo nebo, ker mu je naklonilo uspeh. Osem dni so posvečevali oltar in z veseljem prinašali žgalne daritve; darovali so odrešitveno in hvalno daritev. Pročelje templja so okrasili z zlatimi venci in ščitki, obnovili vhode in dvorane ter jih opremili z vrati. Med ljudstvom je zavladalo veliko veselje in izbrisana je bila sramota, ki so jo povzročili pogani. Juda, njegovi bratje in vsa izraelska skupnost so sklenili, da bodo vsako leto ob istem času, začenši s petindvajsetim dnevom meseca kisléva, z osemdnevnim praznovanjem slavili posvetitev oltarja, in sicer z veseljem in radostjo."