Pravoverni Judje se natančno držijo 613 zapovedi in prepovedi Mojzesove postave. Hebrejsko se imenujejo "Haredim", kar bi pomenilo "tisti, ki se bojijo Boga". Pravoverni se natančno držijo verskih predpisov "halaha", ki so rabinsko delo v različnih razlagah. "Haredim" (pravoverni) se izobražujejo poleg osnovnih poklicev tudi v "Ješiva" talmudskih šolah, v vednostih postave, ki jih razlagata Talmud, Mišna, Rambam, Raši in drugi, celo do mistične Kabale. Ta pravoverni svet je sestavljen v glavnem iz vzhodnoevropskih pravovernih Judov, ki danes živijo v New Yorku (Brooklyn), Jerusalem (Mea Šearim), Bnei Brak, kar je skoraj podobno getu. V Izraelu trenutno živi dobrih 500.000 pravovernih do ultra-ortodoksnih Judov (10% judovskega prebivalstva), razdeljenih na posamezne šole: Lubavič, Belzer, Satmar, Gerer, Litavci, Bratislavci in drugi. Med 120 poslanci izraelskega kneseta je osemnajst pravovernih - jeziček na tehtnici političnega ravnotežja. Protestirajo zoper vožnjo z avtomobili ob sobotah, nasprotujejo arheološkim izkopavanjem grobov. Zelo se izkazujejo kot prostovoljci pri prvi pomoči, tam jih je kar 85%.

Pravoverni Judje trdijo o sebi, da so edini pravi Judje. V prvi polovici 19. stoletja se je razvilo jasno določeno gibanje, ki je skušalo ohraniti tradicionalno judovstvo nasproti nastajajočemu reformističnemu gibanju v Vzhodni Evropi.

Za pravoverne Jude je značilno, da njihov odnos do življenja v celoti temelji na knjigi postave tori. Učijo, da se je Bog osebno in odločilno razodel, ko je dal postavo na Sinaju. Besede tore so zato božje in s tem avoritativne. So nespremenljivo razodetje večne božje volje.

Vsak vidik življenja pravovernega Juda vodijo zapovedi micvot. Jud mora vsak dan prebirati toro in življenje ubogljivo prilagajati njenim zapovedim in obredom, vključno s strogimi pravili o spoštovanju sobote in določil glede prehrane, obleke in molitve trikrat na dan. Vzhodnoevropski Jud je v začetku 19. stoletja živel v tesni skupnosti, znani kot štetl. V tej ograjeni kulturi je bil zaprt pred zunanjim svetom. Proti koncu 19. stoletja pa je začela nastajati nova oblika pravovernosti. Ko so se številni Judje začeli izseljevati v ZDA, so pravoverni voditelji, na primer rabin Samson Hirsch, spodbujali Jude, naj se vključujejo v sodobno kulturo zahodnega sveta, študirajo na svetnih univerzah in razvijajo filozofsko mišljenje. Danes večina pravovernih Judov meni, da je prilagajanje modernemu svetu bistvenega pomena, dokler ne pride v nasprotje z nauki tore. Pravoverni Judje zelo spoštujejo rabina kot učitelja in razlagalca postave. Zelo poudarjajo vzgojo, posebno srednje šole, kjer si lahko pridobijo tradicionalno izobrazbo. Pravoverni (ortodoksni) Judje so večinoma sionisti in podpirajo državo Izrael.