Evangelij poroča o uspehu Jezusove besede: "Glas o njem se je razširil po vsej Siriji." Zapis ni prav nič pretiran, saj je razdalja med Jezusovim mestom Kafarnaumom in Damaskom krajša kot med Kafarnaumom in Jeruzalemom. Po Jezusovem vstajenju pa so gotovo v Damasku "privrženci nove poti", kot so bili takrat imenovani kristjani. Zato se je zdelo nekomu nujno, da mora v Damask in tam opravi z "zasvojenci nove poti". Ta nova pot so kristjani in preganjalec je Savel. "Šel je k velikemu duhovniku in si izprosil pisma za shodnice v Damasku, tako da bi lahko vsakega privrženca te poti, moškega ali žensko, vklenil in prignal v Jeruzalem" (Apd 9, 2). In začelo se je. Savel gre na pot v goreči pravovernosti rabinske čistosti. Poloviti hoče vse, ki so se judovstvu oddaljili. Pot iz Jeruzalema je dolga, a za gorečneža, kot je Savel, kratka. Dogodek pred Damaskom je pretresel njega in pozneje ves svet. Apostolska dela poročajo v 9, 1-22 o celotnem dogodku. "Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?" Kdo si, Gospod?" "Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš. Zdaj pa vstani in pojdi v mesto in zvedel boš, kaj moraš storiti!"

Na kraju srečanja Savla in Gospoda, na kraju njegovega spreobrnjenja, ali kot pove tradicija, pri Hananiju, sta danes dve kapeli. Eno od njih oskrbujejo frančiškani. Obstaja še tudi "Ravna cesta" in celotno staro mesto v dolžini nekako 2000 m. Sirska Cerkev je danes v sirski arabski republiki manjšina. Nekako 15% prebivalcev dežele je kristjanov. Večina Sircev pripada islamu (sunitom). Ob tem so še druge narodne skupnosti: Alawiti, Druzi (vera je islam), Kurdi (večinoma muslimani), Judje idr. Kristjani so enakopravni. Sirski predsednik Hafez el-Asad, sam je član manjšine Alawitov, je strpen. Kljub vsemu pa igra vera v tej deželi večjo vlogo tudi v političnem smislu, kot npr. v evropskih deželah. V tem smislu pa so kristjani zapostavljeni. Z vidika muslimanov so kristjani "neverniki". Žal so kristjani v Siriji razdeljeni. Sicer se med seboj ne bojujejo, kot so se že v zgodovini, vendar pa tudi ekumenskega duha ni v izobilju. Med seboj se prenašajo, ne da bi se potrudili za sodelovanje.